Olimpijada leta 1956, ki je potekala v italijanskem mestu Cortina D'Ampezzo, se je v zgodovino zapisala z uvedbo številnih znanj. Zlasti prvič so na teh igrah vodili televizijske prenose v živo, prav tu pa je bilo najprej privabljeno sponzorstvo za organizacijo in izvedbo olimpijskih iger.
Igre so potekale od 26. januarja do 5. februarja. Mesto Cortina d'Ampezzo naj bi postalo glavno mesto olimpijskih iger leta 1944. Toda druga svetovna vojna je prilagodila načrte Mednarodnega olimpijskega komiteja. Po vojni je pravica do sprejema iger Cortine d'Ampezzo izgubila leta 1948 v St. Moritzu, leta 1952 - Oslu. Zimsko italijansko letovišče je bilo počaščeno, da je ta mednarodna tekmovanja izvedel šele leta 1956.
Ni čudno, da so se voditelji Cortine tako borili za čast gostovanja na VII zimskih olimpijskih igrah. Prvič jim je uspelo pritegniti sponzorje k organizaciji in izvedbi tekmovanj te stopnje. Pred tem je celotno finančno breme padlo na pleča države gostiteljice. Tu so potekale tudi prve televizijske oddaje: gledalci v 22 državah so si lahko v živo ogledali, kako postavljajo rekorde.
Nič manj presenetljiva ni bila infrastruktura, ustvarjena posebej za olimpijske igre. Zlasti do leta 1956 so v Cortini d'Ampezzo postavili 12.000. ledeni stadion, novo odskočno desko, hitro drsalno stezo na plavajoči ledeni gredi, kjer so postavili številne nove svetovne rekorde. Lokacija olimpijskih prizorišč je bila zamišljena tako, da so bili v hoje drug od drugega. Vse je bilo premišljeno za udobje gledalcev, športnikov in televizijcev. Grb VII zimskih olimpijskih iger je bila zvezda, stilizirana kot snežinka, v sredino katere so bili postavljeni olimpijski prstani.
Število udeležencev je bilo rekordno za tisti čas: 821 športnikov iz 32 držav, od tega 687 moških in skupaj 134 žensk. Druga značilnost teh olimpijskih iger je bila prva udeležba sovjetskih športnikov in moštev iz NDR, Bolivije in Irana. V športnem programu ni bilo velikih sprememb: razdalja moške smučarske dirke se je zmanjšala na 15 km in vsi demonstracijski športi so izginili. Odigranih je bilo 24 nizov medalj.
Sovjetska ekipa ni zahtevala velikega števila medalj, vendar je bil njen prvi nastop resničen triumf: 7 zlatih medalj, 3 srebrne in 6 bronastih. Kot rezultat tega je ZSSR zasedla prvo mesto tako po skupnem številu odličij kot po številu zlatih medalj. Drugi na VII zimskih olimpijskih igrah so bili Avstrijci s 4 zlatimi in bronastimi ter 3 srebrnimi, tretji pa Finci (po tri zlate in srebrne ter ena bronasta kolajna). Norvežani, ki so prej samozavestno vodili na petih olimpijskih igrah, so bili šele sedmi.
