Olimpijada v Münchnu 1972 je na žalost postala znana ne zaradi zaslug organizatorjev ali športnikov. Takrat se je zgodil teroristični napad, ki je postal eden najhujših dogodkov, ki so kdaj zasenčili olimpijske igre.
XX olimpijske igre, ki so bile septembra 1972 v Münchnu, so postale razvpite zaradi napada palestinskih teroristov na predstavnike izraelske delegacije. IOC se je tako kot nemške oblasti dobro zavedal, da se bo na olimpijskih igrah zgodil teroristični napad, analitiki pa so celo napovedali 26 možnih scenarijev za njegovo izvedbo, da bi organizatorji prireditve lahko prilagodili svoja dejanja in zagotovili zaščito prebivalcem olimpijske vasi. Vendar na žalost niso bili sprejeti potrebni ukrepi.
Del razloga za teroristični napad je bila prepoved udeležbe palestinske mladinske zveze na XX olimpijskih igrah. Namen skupine Črni oktober je bil zajeti predstavnike izraelske športne delegacije za poznejšo izmenjavo talcev za palestinske teroriste, ki so bili v tistem času v zaporu. Poleg tega so njihovi načrti vključevali poboj več športnikov, kar bi omogočilo dodaten pritisk na izraelske oblasti in ne bi bilo povezano s potrebo po neposrednem soočanju s samimi politiki, do katerih je bilo veliko težje priti.
Zgodaj zjutraj 5. septembra je v olimpijsko vas vstopilo 8 teroristov v trenirkah in nahrbtnikih, polnih orožja. Opazili so jih, a prebivalci vasi so se odločili, da so športniki. Ko so prišli v stavbo, v kateri so živeli Izraelci, so teroristi vdrli v notranjost, ustrelili dva športnika in vzeli za talca devet ljudi. Zaradi nizke usposobljenosti in slabe usposobljenosti pogajalcev in reševanja talcev je umrlo vseh 9 ujetih športnikov, trije teroristi pa so preživeli, nato pa so jih nemške oblasti izpustile. Žrtve napada sta bila tudi pilot helikopterja in en policist.
Leta 1972 se je MOK prvič odločila za enodnevni oddih pri igranju iger. Številni športniki in gostje so zapustili München v strahu za svoje življenje. Izraelcem je bila zavrnjena izročitev zaradi sojenja preživelim teroristom Samirju Mohamedu Abdullahu, Abdel Khairu Al Dnaouiju in Ibrahimu Masoudu Badranu. Ugled nemških oblasti je bil brezupno oškodovan in münchenske sramote jim ni uspelo kmalu oprati. Pozneje je bila v Nemčiji ustanovljena posebna enota za boj proti terorizmu, zahvaljujoč temu, da je bilo izvajanje operacij proženja tal, uspešnejše kot leta 1972.
