Čeprav olimpijska listina izjavlja ločitev rokoborbe od politike, v praksi to načelo ne deluje dobro. Javni dogodek tovrstnih razsežnosti ne more biti uporabljen v globalni politični igri. Leta 1984, edini čas v zgodovini ZSSR, so politični motivi postali razlog za neudeležbo njenih športnikov na olimpijskih igrah.
Leta 1980 so bile prve in posledično tudi edine, poletne olimpijske igre v Sovjetski zvezi. Bil je čas, ko je hladna vojna med državami socialističnih in kapitalističnih taborišč dosegla največjo intenzivnost, kar pa ni moglo vplivati na olimpijske igre. Prvo izvedbo športnega dogodka takšnih razsežnosti v ZSSR bi lahko postalo močan propagandni salvo v tej vojni, zato so nasprotniki sprejeli preventivne ukrepe z organiziranjem bojkota moskovskih olimpijskih iger. Na uradni ravni so o tej zamisli najprej začeli razpravljati v britanskem parlamentu, poznejši vhod sovjetskih čet v Afganistan pa je bil imenovan za glavni razlog. Uradno je v bojkotu XXII poletnih olimpijskih iger sodelovalo 64 držav, čeprav se jih je večina odpravila na start v Moskvo. Vse to je postalo priložnost, ki je štiri leta pozneje privedlo do nesodelovanja ekipe ZSSR na naslednjih poletnih olimpijskih igrah, ki so potekale v Los Angelesu v ZDA.
Dejstvo, da športniki Sovjetske zveze ne bodo na igrah XXIII poletnih olimpijskih iger, je bilo uradno naznanjeno tri mesece pred njenim začetkom. Neposredni razlogi so bili zavrnitev ameriške vlade, da športnikom iz socialističnih držav zagotovi pisna varnostna jamstva. Poleg tega Američani v državo niso pustili ladje "Georgia", ki naj bi postala plavajoča baza sovjetske delegacije. Nato so ZDA zahtevale, da se seznam vseh športnikov posreduje veleposlaništvu, čeprav po olimpijskih pravilih zanje niso bili predvideni vizumi, Aeroflot pa je bil zavrnjen s čarterskimi leti za prevoz olimpijcev.
Socialistične države so se pridružile bojkotu, razen LRK in Jugoslavije. Poleg njih sta Iran in Libija bojkotirali Olimpijo v Los Angelesu na lastno pobudo. Kot alternativa poletnim igram leta 1984 v šestih socialističnih državah so potekala tekmovanja pod splošnim imenom "Prijateljstvo-84", na katerih so sodelovali športniki iz 50 držav.
