Med soočenjem med Sovjetsko zvezo in zahodnimi državami tekmovanja olimpijcev niso bila le športna, ampak tudi velikega političnega pomena - dva sistema, socialistični in kapitalistični, sta poskušala dokazati, katera možnost razvoja je bila bolj pravilna. Olimpijada v avstrijskem mestu Innsbruck, kjer se je odvil obupan boj za nagrade, ni bila izjema.
Sprva naj bi olimpijske igre potekale v ZDA, v Denverju. Vendar so prebivalci mesta na referendumu glasovali proti temu, da bi bile igre na sporedu, zato je bil Olimpijski komite v težkem položaju. Zaradi tega se je Innsbruck, ki jih je imel že leta 1964, strinjal, da sprejme olimpijske igre.
Na zimskih olimpijskih igrah je sodelovalo 1123 ljudi iz 37 držav. Tekmovanja so potekala v desetih športnih disciplinah: smučanje navzdol, bobsleigh, hitrostno drsanje, biatlon, smučarski skoki, sankanje, tek na smučeh, nordijsko kombinirano, figurano drsanje, hokej. Kot rezultat olimpijskih iger so brezpogojno zmagali športniki iz Sovjetske zveze, saj so osvojili 13 zlatih, 6 srebrnih in 8 bronastih medalj. Drugo mesto je pripadlo GDR s 7 zlatimi, 5 srebrnimi in 7 bronastih medalj. Ameriški predstavniki so dobili tretje mesto - 3 zlate, 3 srebrne in 4 bronaste medalje.
Eno najbolj spektakularnih tekmovanj na zimskih olimpijskih igrah je vedno hokej. Na žalost kanadska ekipa, ki je bojkotirala igre, v Innsbrucku ni igrala, zato so se v finalu večni tekmeci - moštvi ZSSR in Češkoslovaške - borili za pravico, da se imenuje najmočnejša ekipa na svetu. Začetek srečanja ni bil naklonjen hokejistom iz ZSSR, že v prvem polčasu so izgubili z rezultatom 0: 2. V drugem polčasu so si uspeli nadoknaditi, v tretjem, osem minut pred koncem pa so se spet oglasili Čehi. Vendar se njihova pričakovanja niso uresničila - cilji Aleksandra Jakuševa in Valerija Harlamova so četrtič zapored omogočili ekipi iz ZSSR, da postane prvak. Čehi so dobili drugo mesto, tretje so zasedli športniki iz Nemčije.
Sovjetski športniki so se odlično odrezali tudi v figurnem drsanju. Zlato v drsanju v parih sta osvojili Irina Rodnina in Aleksander Zajcev, Lydmila Pakhomova in Aleksander Gorškova sta zmagali na ledenih plesih. V moškem drsanju je srebro prišlo do Vladimirja Koroleva, ki je izgubil le nad izjemno britanskim Britancem Johnom Curryjem. Pri ženskah je zlato medaljo zasluženo osvojila ameriška zlata Dorothy Hamill.
Igre so bile uspešne tudi za sovjetske smučarje. V teku na 30 kilometrov je zmagal Sergej Saveljev, v teku na 15 kilometrov sta Nikolaj Bažukov in Evgenij Belyaev zasedla prvi dve mesti. V ekipni tekmi je ekipi Sovjetske zveze uspelo osvojiti bron, zlato so osvojili športniki s Finske.
Pri ženskah v teku na 10 kilometrov v teku na smučeh je bila Raisa Smetanina prva, sovjetska dekleta je v štafeti osvojila tudi zlato.
Zlato medaljo so v ZSSR odnesli tudi biatlonci - Nikolaj Kruglov je bil prvi na posamični 20-kilometrski tekmi, sovjetski atleti v štafeti niso bili enaki.
Zimske olimpijske igre leta 1976 so bile za športnike iz ZSSR ene najuspešnejših in so se za vedno zapisale v zgodovino sovjetskega in ruskega športa.
