Šest evropskih mest je trdilo, da organizirajo poletne olimpijske igre 1924. Prednost je bil dodeljen Parizu, s čimer je opazil zasluge Francoza Coubertina - ustanovitelja olimpijskih iger.
Pripravljalno obdobje je bilo precej težko, toda organizacija samih Iger je bila brezhibna. To so bile zadnje igre, ki jih je pripravil Pierre de Coubertin. Olimpijada v Parizu je postala ena najbolj obiskanih. Ogledalo si ga je več kot 620 tisoč ljudi. Otvoritvene slovesnosti 5. julija so se udeležili predsednik Francoske republike Gaston Doumergue, princ Walesa in romunski princ Carol.
VIII olimpijskih iger se je udeležilo 44 držav in 3092 športnikov. Prvič so nastopili športniki iz Irske, Mehike, Romunije, Urugvaja, Filipinov in Ekvadorja. Ekipi Nemčije in ZSSR zaradi nestabilnih političnih razmer v teh državah nista smeli igrati.
Program iger je vključeval tekmovanja v 17 športih. Na demonstracijah so predstavili francoski boks in igro z žogo v Baskiji. Turnirji v ragbiju so bili nazadnje organizirani na teh igrah. Ženske so sodelovale v tekmovanjih v plavanju, potapljanju, sabljanju in tenisu.
Veliki tekač iz Finske Paavo Nurmi, ki je osvojil pet zlatih medalj, je bil prepoznan kot junak olimpijskih iger. V Parizu se je dvignil zvezdnik ameriškega plavalca Johnny Weismuller. Zmagal je na dveh glavnih razdaljah in štafeti v prostem slogu, saj je osvojil tri zlate medalje. Pet medalj, od tega tri zlate, je osvojil konjenik iz Francije Roger Ducre.
Na teh igrah so zadnjič pred velikim premorom potekala teniška tekmovanja zaradi nesoglasij med Mednarodno teniško zvezo in MOK. Tenis se je na olimpijske igre spet vrnil šele leta 1988. Ameriški teniški igralci niso izpustili niti enega naslova prvaka, saj so prejeli pet zlatih medalj.
Nogometnega turnirja se je udeležilo 22 ekip. Prvič so čezmorski nogometaši, Urugvajci, z rezultatom 7: 0 premagali močno ekipo Jugoslavije.
V skupnem razvrstitvi so zmago na tej olimpijski igri dobili ameriški športniki, domača ekipa je bila na drugem mestu, finski športniki pa na tretjem mestu.
