Leta 1988 je južnokorejski Seul gostil poletne olimpijske igre. Te igre so bile v številnih pogledih rekordne: po številu sodelujočih držav, športnikov, trenerjev, novinarjev, osvojenih nagrad, številu varnostnih služb in gledalcev. Brez škandalov ni šlo.
Poletne olimpijske igre leta 1988 v Seulu so postale 24. po vrsti. Potekali so od 17. septembra do 2. oktobra. Za pravico, da jih sprejme, se je s Seulom potegovalo drugo azijsko mesto - japonska Nagoya. Vendar pa je MOK izbral Južno Korejo.
Več kot 9 tisoč športnikov iz 160 držav je prišlo v Seul, da bi igrali 237 kompletov medalj. Kljub temu, da je škandal v začetku 80-ih, ki je spremljal olimpijske igre v Los Angelesu in Moskvi, pustil za seboj, so odmevi tega obdobja vplivali tudi na igre v Južni Koreji. Odločili so se za bojkot Severne Koreje. Pjongjang ni hotel poslati svojih športnikov v Seul, ker je MOK zavrnil ponudbo Kim Il Sunga, da del tekmovanja prenese na ozemlje DPRK, da bi dokazal enotnost Korejskega polotoka. Medtem ko so se sovjetske oblasti štiri leta odločile, da svojim športnikom ne bodo odvzele glavnega tekmovanja, so vodstvo Kube, Nikaragve, Etiopije in nekaterih drugih držav podprli bojkot Pjongjanga in v ospredje postavili politične ambicije.
Situacijo je zaostrilo dejstvo, da približno tri desetine držav sploh niso imele diplomatskih odnosov s Seulom. Kljub temu MOK ni začel ničesar spreminjati in XXIV poletne olimpijske igre so potekale v Seulu.
Talisman tekmovanja je bil junak korejskih legend - amurski tiger. Da bi nevtraliziral negativne vidike tega plenilca, so ga upodabljali kot precej simpatičnega tigrastega mladiča in ga poimenovali Khodori. V prevodu iz korejščine to ime pomeni "Tiger Boy". Glavni atribut maskote je bila majhna državna kapa, ki jo je nosila v enem ušesu.
Na slovesni otvoritvi je 76-letni korejski maratonec Song Ki-chang na olimpijski stadion vnesel baklo z ognjem. Zastavo sovjetske ekipe je nosil rokoborc Aleksander Karelin. V Seulu mu je uspelo osvojiti svojo prvo olimpijsko zlato medaljo.
Program poletnih iger v Južni Koreji je znova razširjen. Pojavil se je velik in namizni tenis, kolesarski sprint in 10 tisoč metrov teka za ženske, pa še 11 disciplin.
Na igrah v Seulu je bilo nekaj dopinških škandalov. Neprijeten incident je bila obsodba šprinterja iz Kanade Ben Johnsona v jemanju ilegalnih drog. Uspel je sijajno preseči svoje tekmece v teku na sto metrov. A po dopinškem nadzoru je moral Kanadčan vrniti medaljo. Iz istega razloga sta bila zlata priznanja odvzeta tudi bolgarska dvigovalca uteži Angel Genchev in Mitko Grablev ter dvigovalec uteži z Madžarske Kalman Chengeri.
Triumf olimpijskih iger v Seulu je bila ekipa Sovjetske zveze, ki je osvojila ekipno medaljo. Na prejšnjih igrah, ki so potekale v Los Angelesu, so sovjetski športniki zaradi političnega bojkota morali primorati. Odmor je šel športnikom le v prid. Dokazali so, da so, tako kot prej, trendseterice v svetovnem športu. Sovjetski nogometaši so po 32-letniku lahko osvojili zlato, košarkarji pa po 16-letnem hipu. Skupno je reprezentanca ZSSR domov odnesla 55 zlatih, 31 srebrnih in 46 bronastih.
Najbližji tekmec sovjetskemu moštvu je bila ekipa GDR. Na njenem računu 37 zlatih, 35 srebrnih in 30 bronastih medalj. Trije voditelji so zaprli ameriško ekipo. Senzacija Seula je bil nastop gostiteljev Iger. Korejska ekipa je uspela osvojiti 12 medalj najvišjega standarda, kar ji je omogočilo četrto mesto v ekipnem teku.
